Vsakoletnega posta se poslužuje na milijone ljudi, saj je post del verskih običajev. Postenje je zelo prisotno v islamu ter krščanstvu. V islamu post traja 30 dni, v krščanstvu pa post traja 40 dni. Na postenje se je potrebno dobro pripraviti, saj ima lahko post v nasprotnem primeru zelo slabe učinke na telo, saj telo ni navajeno ekstremnih postenj.

Obdobje posta v verskih običajih je zelo cenjeno in se ga ravno zaradi določenih prepričanj lotijo tako starejši in mlajši.

 

30-dnevni post v islamu

Ramazan je v islamu bolj znan kot pa post, saj je beseda izpeljana iz arabske besede ramadan. Ramazan oziroma post je v islamskem koledarju 9 mesec po vrsti, ta mesec pa traja od 29 do 30 dni, to je odvisno od tega kako se šteje čas, saj je islamski koledar zasnovan drugače kot pa običajni koledar.

Pri ramazanu se muslimani postijo od zore do sončnega zahoda. V tem obdobju ne smejo zaužiti vode ali pa katerekoli hrane, za post pa se smatra tudi to, da oseba ne kadi, ne konzumira alkohola, nima spolnih odnosov ter nima grešnih misli. Ob vsakem postu pa je potrebno tudi klanjati, pred samim pričetkom obroka, ki nastopi proti večeru, pa je potrebno najprej pojesti enega do dva datlja ter spiti kozarec vode.

 

Post v krščanstvu

Samo postenje v krščanstvu se malo razlikuje od postenja v islamu, namreč krščanski post je daljši za 10 dni. Postenje se izvaja 40 dni pred veliko nočjo, sam začetek postnega časa zaznamuje križ s pepelom, ki ga duhovnik verniku na pepelnično sredo naredi na čelu. V starozaveznem času je pepel služil, kot simbol pokore in predanosti veri.

4o-dnevni post izhaja iz svetopisemskega poročila, saj se v njem pojavlja 40 dnevno obdobje molitve, 40 letno potovanje po puščavi in mesto Ninive je imelo 40 dni časa, da se pokori za svoje grehe. Večino časa verniki krščanske vere lahko v obdobju posta uživajo samo rastlinsko kuhano hrano.