Minil je teden dni, odkar sem si ogledovala Gucci ure in čas je bil, da se odločim, da jo kupim. V resnici sem se to že odločila, ker sem obiskala še nekaj trgovin, ampak nisem v nobeni našla nobenih ur, ki bi mi bile bolj všeč kakor Gucci ure, ki sem jih videla v prvi optiki. Kar je pomenilo le to, da bom še danes lahko šla ponjo, saj grem ravno v trgovino, ki je blizu tiste optike.

Ker je bila sobota, sem se po zajtrku počasi odpravila v nakupovalni center. Najprej sem odšla v trgovino z blagom, ker sem se določila, da bom kupila neko blago za zavese, potem se pa odšla še po Gucci uro v optiko, ki je blizu. Ko sem prišla tja, sem se najprej ustrašila, da Gucci ure ni več, saj ni bila na istem mestu. Pregledala sem celo optiko, ampak ure ni bilo nikjer. Čisto preplašena sem vprašala prodajalko, če je bila slučajno Gucci ura prodana, ker jih nisem našla. Prodajalka je pregledala celo trgovino in potem še vse predale. V čisto zadnjem predalu se je ura vendarle našla. Kakšen kamen mi je tisti trenutek padel iz srca niti ne znam povedati, ampak je bil izjemno velik. 

Ponovno sem pomerila uro, kar je pomenilo, da je ura več kot popolna zame in za moj okus, predvsem pa za videz, ki si ga želim ta trenutek. Uro sem kupila in naročila, da mi naredijo še daljši pasek. Obisk sem opravila že kakšen mesec nazaj in je bil rezultat še vedno aktualen. Še dobro, da sem imela to urejeno, ker iskreno ne bi imela sedaj več volje. Enkrat sem obiskala trgovino, ko nisem bila odpočita in ni bilo najbolje. Čez nekaj dni me bo pripravljena Gucci ura čakala v tej optiki.