V zgornjih prostorih koče v Starem malnu je bila na kulturni dan, 8. februarja, odprta tudi razstava Cankarjevih del, časopisnih izrezkov o Cankarju ter veliko fotografij o branju, ki traja že nekaj mesecev v Močilniku. Vsi, ki so prišli v Stari maln, so si razstavo z zanimanjem ogledali, pripravili pa sta jo TD Blagajana Vrhnika in Cankarjeva knjižnica.

Avtor: Simon Seljak

___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Stari maln, 8. februar – Turistično društvo Blagajana Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika sta na kulturni dan pripravila branje Cankarjevih besedil ter pogovor s samim Ivanom, ki mu je uspelo priti v Stari maln.

Oba dogodka sta bila dvakrat, in to ob 11. in 16. uri. Udeležilo se ga je kar veliko Vrhničanov, ki so ves dan prihajali v Stari maln. Ob tej priložnosti je bilo mogoče videti v zgornjih prostorih koče razstavo del Ivana Cankarja, izrezke iz časopisov in številne fotografije, med njimi tudi fotografije druženja branja Cankarjevih del v Močilniku.

Obe branji v Starem malnu je vodil animator Boris Kononenko z lutko Ivana Cankarja, ki sta ga predstavljala Erazem Novak in Jan Starman. Kot bralci so se predstavili: Andrej Kos, Lado Horvat, Janez Tomšič, Nataša Pristovnik, Mirjam Suhadolnik, Terezija Nikolčič, Marta Rijavec in Ema Goričan, ki Cankarjeva dela berejo že nekaj mesecev v Močilniku. Nastopila sta tudi dva učenca, Bor Mesec in Blaž Gutnik. Ob koncu pa je Smiljan Ogorelec raztegnil svojo harmoniko ter povedal nekaj zanimivih zgodbic o srečanju z deli Ivana Cankarja. Zanimivo je bilo prisluhniti besedam Andreja Kosa, ki j predstavil »križev pot« vrhniških turistov ob branju Cankarjevih del v »našem« Močilniku. Med drugim je povedal:

»V Močilniku še vedno nekaj zanesenjakov bere Cankarja. Srede smo posvojili in če ne bi šli, bi nam gotovo nekaj manjkalo. To seveda ni ravno kakšen učinkovit protest; tistih, katerim je namenjen, seveda niti malo ne zanima. Tudi sicer Vrhničanov ne zanima, če bi jih, bi še kdo prišel pogledat, poslušat, brat, tako pa …

V pismu Jazonu sem napisal, kakšen je naš križev pot v Močilniku. »Naš« pomeni križev pot Turističnega društva Blagajana. Vsaj na videz, v resnici pa problemi daleč presegajo možnosti društva, še celo župan, ki mu sicer ni vseeno, pravi, da je brez moči. Kolobociji, v katero se zaletavamo, se reče lastnina. Najprej privatna, kakopak, saj živimo v kapitalizmu. V objektu, ki je bil včasih gostinski in je celo v delu v lasti večinskega dela, ne vemo, menda je v najemu, program je pa v osnovi še najmanjši problem, pravzaprav nam nič noče, če nismo ravno moralisti.

Večji problem je, da je en možakar kupil parcelo, po kateri gre potka okrog izvira Ljubljanice. Potka vodi tudi mimo skale, po kateri je Jazon udaril, ko s svojo barkačo ni mogel naprej. Pred časom se tudi po potki ni dalo naprej. Lastnik parcele je malo pospravil po žledolomu in vejevje »uskladiščil« baš na potki. A ni fajn, če si lastnik in če imaš duhovite ideje?! Menda mu tudi kradejo les, celo predsednica turističnega društva naj bi bila udeležena pri tem ne- čednem početju. Kot da nima druge zabave … Vsake toliko pride policija in malo preveri, koliko vejic je zamenjalo lastnika. Ampak tista nesrečna potka je v enem delu tudi predmet večjega mejnega spora s taistim lastnikom. Turistično društvo ni hotelo podpisati meje in je sprožilo sodni postopek. Seveda smo morali založiti 1.000 EUR za izvedenca geodetske stroke, pa 1.000 EUR za izvedenca gozdarske stroke. Kaj bo ta ugotovil, mi ni jasno: vidi se, da je deloma potka, deloma strma skala, v skali je ena večja luknja, naravna, ne tista od Jazona, na skali je Cankarjevo obeležje, pod skalo izvira Ljubljanica …Vse to se vidi s prostim očesom, tudi laičnim. Aja, pa založili smo tudi 200 EUR za taksi, s katerim se bo sodnica pripeljala na ogled. Upam, da bomo od vseh teh izvedencev in taksista izvedeli, kje je meja in kdo lahko postavi mitnico. Problem sredinske črte ni samo v Piranskem zalivu, očitno je tudi v Ljubljanici. Mi ne iščemo stika z odprtim morjem, bi pa radi, da bi imeli obiskovalci prost dostop do izvira Ljubljanice.

Ne dolgo nazaj je bil na Vrhniki odprt imeniten muzej Moja Ljubljanica. Tudi odprtje je bilo imenitno, celo sam predsednik vlade se je pripeljal po cesarski cesti iz prestolnega mesta. Godba je zaigrala himno, program je bil prisrčen, govori so bili ganljivi in vzneseni … Torej vse, kakor se spodobi za tak lep muzej. Ampak dragi moji, petsto metrov zračne razdalje stran je Močnilik, eden od izvirov Ljubljanice, križev pot turističnega društva. Kaj bi Ljubljanica brez Močilnika?«

Avtor: Simon Seljak

 ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

V A B I L O 

Spoštovane članice in člani Turističnega društva Blagajana,

Spoštovani sodelavci, podporniki in prijatelji društva!

Vabimo vas na

redni letni občni zbor Turističnega društva Blagajana Vrhnika,

ki bo v četrtek, 9. marca 2017 ob 18. uri

v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.

Kratek uvodni kulturni program bodo izvedli člani Turističnega društva Blagajana.

Po končanem občnem zboru pa se bomo družili v avli Cankarjevega doma.

Počaščeni bomo, če se boste odzvali našemu povabilu. 

V pričakovanju potrditve vaše udeležbe, vas lepo pozdravljamo. 

Upravni odbor TD Blagajana Vrhnika

Predsednica Mirjam Suhadolnik

________________________________________________________________________________________________________________________________________

Vrhničani (tisti priseljeni) in Vršnčani (tu rojeni), ki ljubimo Ivana Cankarja, smo se zbrali v koči pri Starem Malnu, kamor eni in drugi radi zahajamo, ter proslavili dan kulture na prav poseben način. Brali smo besedila Ivana Cankarja, bodisi črtice, bodisi odlomke iz povesti, kakor si je kdo izbral. Izjema je bil vrhniški satirik in pisec aforizmov Andrej Kos, ki je za uvod in zaključek prebral svoji satirični besedili o zgodah in nezgodah na Vrhniki. Vse skupaj pa sta začinila animatorja Ivana Cankarja, Erazem in Jan, sicer osnovnošolca, z dovtipi in domislicami, ki sta vsebino prebranega povezala z današnjim aktualnim dogajanjem na slovenskem. Naj dodam, da je bilo to druženje tudi na nek način medgeneracijsko sodelovanje, saj sta sodelovala še dva osnovnošolca, pa pripadniki srednje generacije in upokojenci. Vse nas je združila slovenska umetnost in odnos do nje. Vsebino je "začinila" predsednica TD Blagajana, Mirjam Suhadolnik, ki je doživeto, na pamet oddeklamirala prešernovo nesrečno Urško. Ker pa je kulinarika ravno tako sestavni del kulture, smo se okrepčali s "Cankarjevimi šnitami" ter "Vrhniškimi štruklji." Ob sladkanju pa nas je še dodatno razveseljeval starosta vrhniške harmonike, gospod Smiljan Ogorevc, ki je vse skupaj začinil še z nekaj duhovitimi anekdotami iz svojega življenja.

Boris Kononenko

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Vabimo

vas na kulturni dogodek,

kjer se bomo spominjali Vrhnike in Ivana Cankarja.

V ponedeljek 12. decembra 2016 ob 17. uri v dvorani Karla Grabeljška, Cankarjeva knjižnica Vrhnika.

Vabita Turistično društvo Blagajana in Cankarjeva knjižnica Vrhnika.