Podlipa je stara vaška naselbina, ki je bila prvič omenjena leta 1265 v protokolu Kartuzije Bistra, pod katero je sodilo večina podlipskih posestnikov v preteklosti.
Ker v letošnjem letu beležimo 750 letnico prve pisne omembe vasi Podlipa, so se priprave na razstavo spominskega obeležja pričele že v lanskem in se nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Pri tem sodelujejo:
Muzejsko društvo Vrhnika, predsednica in zgodovinarka Marija Oblak Čarni, zunanja sodelavka MDV, zgodovinarka in etnologinja Polona Zalokar, Kulturno društvo Podlipa-Smrečje, Marija Malovrh in Janez Žitko ter posamezni domačini.
Do sedaj je bilo zbranih že veliko podatkov, ki pričajo o preteklosti našega kraja. Precej gradiva se nanaša na obdobje 19. in 20. stoletja, najstarejša listina pa datira v leto 1265, katero hranijo v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani.  
Ker zbiranje podatkov še vedno poteka, vljudno naprošamo vse krajane, ki morda v svojih arhivih hranijo kakršnekoli dokumente, ki se nanašajo na preteklo zgodovino, da nam jih po svoji volji posredujejo in s tem omogočijo boljši pregled skozi čas naše preteklosti. Podatke lahko oddajoMariji Malovrh ali Janezu Žitku, KUD Podlipa – Smrečje.
Razstava, ki bo vsebovala zbrano gradivo, izbor besedil in slikovni material bo na ogled predvidoma v poletnih mesecih.
V okviru obeležja 750 letnice Podlipe, bomo v Našem časopisu mesečno predstavili posamezne predmete kulturne in tehnične dediščine, ki jo domačini Podlipske doline še vedno hranijo.

Predstavljamo vam:

DIESEL MOTOR ARAN

unnamed 1

Ljudje so že dolgo nazaj razvijali razne priprave in stroje za pomoč pri vsakdanjem delu. Za pogon strojev je bila potrebna mehanska sila. To je takrat nudila le voda, veter, delovna živina, dizelsko gorivo in elektrika. Elektrika je bila med zadnjimi energenti, ki pa zaradi zahtevne napeljave ni bila vsepovsod dostopna.
Kot zelo uporaben energent za vse vrste motorjev se je kmalu uveljavila nafta. V naših krajih so jo uporabljali za pogon diesel agregatov. Ti so služili za vrtenje raznih strojev, kot so mlatilnice, cirkularji, vodne črpalke, drobilci kamenja, cestne valjarje, pa tudi za motorje čolnov.
Agregat je imel motor z batom, črpalko za nafto, filter, vžigalno svečko na žarečo cunjo, regulator obremenitve, hladilnik, ventil, izpušno cev, dva vztrajnika in jermenico za ploščati ali klinasti jermen.
Prav tak motor je še danes ohranjen v Podlipski dolini. Lastnik ga skrbno vzdržuje, tako, da ga lahko v vsakem trenutku tudi uporabi. Izdelan je bil v tovarni Jadran (Torpedo) na Reki po letu 1950, pod znamko Aran (po začetnici imena in priimka takratnega jugoslovanskega politika Aleksandra Rankovića).
Tudi iz mladosti se še spominjam, da sem na ljubljanskih cestah večkrat videl prirejen voz na gumijastih kolesih, z volanom in diesel agregatom, na zadnjem delu pa je bila krožna žaga za drva. Na njem sta se peljala dva starejša možakarja v delovnih oblekah, pokrita s klobukoma, namenjena žagat drva. Hitrost tega vozila je bila nekje 10 km na uro. Za  njim se je vil oblaček vodne pare, ki je prihajala iz hladilnika in dim, ki se je kadil iz motorja.
Tak diesel agregat  je v preteklosti vrtel tudi drobilec kamenja v kamnolomu našega kraja, ob cesti v Potok, s pomočjo katerega sta cestarja pripravljala gramoz za vzdrževanje cest. 

unnamed

Pripravila: Sonja in Jože Malovrh
Fotografija: Sonja Malovrh