Karel Grabeljšek - Gaber, slovenski pisatelj, novinar in urednik, * 18. oktober 1906, Vrhnika, † 18. april 1985, Vrhnika.

kgg

ŽIVLJENJE

Grabeljšek je leta 1939 v Zagrebu končal Višjo pedagoško šolo. Poučeval je v Trbovljah in Vrhniki. V partizane je šel leta 1942, kjer se je ukvarjal tudi z novinarstvom. Po vojni je bil novinar in urednik, med drugim urednik pri Ljudski pravici in Kmečkem glasu. Dvakrat, leta 1948 in 1976 je dobil Prešernovo nagrado.

 

DELO

Grabeljšek se je s pisanjem pričel ukvarjati že pred vojno (povest Sirene tulijo, 1933). Pravo spobudo za pisanje pa je dobil med NOB. Sprva je pisal črtice in novele, ki so izšle v zbirkah Za svobodo in kruh (1947); V novi svet (1950) in Žive brazgotine (1955). Veliko uspeha pa so doživeli njegovi partizanski romani: Dolomiti se krušijo (1955); Pomlad brez lastovk (1957); Most (1959) in kronika osamele domačije Med strahom in dolžnostjo (1967). Roman Bolečina (1973) pa opisuje medvojne in povojne dogodke, medtem ko je v romanu Nioba (1977) prikazana podoba trpeče matere. Njegovo Izbrano delo je izšlo leta 1975.

Obsežno je tudi Grabeljškovo mladinsko delo, v katerem prav tako prevladuje partizanska tematika: Zgodbe kurirja Tinčka (1969); Partizanski obrazi (1972); Najmlajši partizan (1973); Moja partizanska oprema (1975); Moje akcije (1976).

Grabeljšek v svojih delih spretno slika razpoloženje in občutje, razkriva nravstvena vprašanja in tragedije malih ljudi. Šibka stran njegovega pisanja je slog; pogosto dejanja svojih oseb razlaga, v zadnjih delih jih je tudi psihološko dobro označil.

 

Zadnjič posodobljeno (Petek, 09 Januar 2015 10:45)