ŽIVLJENJE

Ivan Cankar

Ivan Cankar se je rodil v hiši Na klancu 141, kot eden od dvanajstih otrok obrtniško-proletarske družine. Leta 1882 se je vpisal v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa na ljubljansko realko. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, Kettejem in Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Ljubljanski zvon.

Po maturi, ki jo je opravil leta 1896, je odšel na Dunaj študirat tehniko. Kmalu se je prepisal na slavistiko. Po odhodu z Dunaja je živel v Sarajevu, pozneje pa se je dokončno preselil v Ljubljano.

Leta 1907 je bil na listi socialnodemokratske stranke kandidat za državnega poslanca, vendar ni bil izvoljen. Kljub volilnemu neuspehu je politično udejstvovanje nadaljeval v obliki razprav in predavanj (med katerimi številna v Trstu), najbolj znano predavanje pa je imel leta 1913 v Ljubljani, z naslovom Slovenci in Jugoslovani, v katerem se je zavzel za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni zapora. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v Judenburg na avstrijskem Štajerskem. Zaradi bolezni je bil oproščen služenja.

Po daljši bolezni je umrl v deželni bolnici v Ljubljani. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.


DELO

Ivana Cankarja uvrščamo med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg njega še Murn, Kette in Župančič). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirke Erotika in Župančičeve Čaše opojnosti in velja za začetek slovenske moderne. V svoji pesniški zbirki je zbral mladostne ljubezenske pesmi, balade in romance. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič, Fran Govekar in Fran Eller.

Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vplivom romantike, naturalizma, dekadence, simbolizma in impresionizma je pisal povesti, novele, romane, črtice in dramska besedila.

Dramska dela je sprva ustvarjal pod vplivom Ibsena (Kralj na Betajnovi) in Gogolja, pozneje pa pod vplivom nove romantike. V svojih delih je opozarjal na takratne politične razmere v državi (satirični komediji Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Za narodov blagor ter politična satira Hlapci) V njegovih delih prevladuje tematika posameznika v sporu z delavskim in vaškim, malomeščanskim vsakdanjikom, opazne pa so tudi številne družbenokritične ideje. Tako je v povesti Hlapec Jernej in njegova pravica simbolično predstavil boj zatiranega, delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Z romanom Na klancu pa je ustvaril nov tip ženskega oziroma materinskega romana.

Poleg umetniškega pisanja se je Cankar ukvarjal tudi s publicističnim pisanjem, kritiko in esejistiko (Krpanova kobila, Slovenski umetniki na Dunaju, Naši umetniki).

 

BIBLIOGRAFIJA

Poezija

  • Erotika (1899, 2. izdaja 1902)
  • Erotika

Proza

  • Vinjete (črtice) (1899)
  • Knjiga za lahkomiselne ljudi (novele) (1901)
  • Tujci (roman) (1902)
  • Na klancu (roman) (1903)
  • Ob zori (novele) (1903)
  • Življenje in smrt Petra Novljana (povest) (1903)
  • Gospa Judit (povest) (1904)
  • Hiša Marije Pomočnice (roman) (1904)
  • Križ na gori (roman) (1905)
  • Potepuh Marko in kralj Matjaž (povest) (1905)
  • V mesečini (novele) (1905)
  • Martin Kačur (roman) (1905)
  • Polikarp (povest) (1905)
  • Smrt in pogreb Jakoba Nesreče (povest) (1905)
  • V samoti (povest) (1905)
  • Nina (roman) (1906)
  • Smrt in pogreb Jakoba Nesreče (povest) (1906)
  • Aleš iz Razora (povest) (1907)
  • Hlapec Jernej in njegova pravica (povest) (1907)
  • hJernej
  • Marta (roman) (1907)
  • Novo življenje (roman) (1908)
  • Zgodbe iz doline šentflorjanske (1908)
  • Kurent (povest) (1909)
  • Sosed Luka (novela) (1909)
  • Za križem(novele) (1909)
  • Troje povesti (povesti) (1911)
  • Volja in moč (novele) ([1911)
  • Milan in Milena (roman) ([1913)
  • Podobe iz sanj (črtice) ([1920)
  • Mimo življenja (novele) (1920)
  • Moje življenje (črtice) (1920)
  • Grešnik Lenart (povest) ([1921)
  • Grešnik Lenart (avtobiografska povest) (1913/1914; prvič objavljeno 1921)

Dramatika

  • Romantične duše (drama) (1897)
  • Jakob Ruda (drama) (1900)
  • Za narodov blagor (drama) (1901)
  • Kralj na Betajnovi (drama) (1902)
  • Pohujšanje v dolini šentflorjanski (drama) (1907)
  • Pohujšanje v dolini šentflorjanski
  • Hlapci (drama) (1910)
  • Lepa Vida (drama) (1911)

Opomba: Datumi nastanka dram so povzeti iz knjige:Pregled slovenske književnosti

Mladinska dela

  • Pehar suhih hrušk (1987)
  • Bobi (1909)
  • Peter Klepec (1917)
  • Na peči (1876-1918)

Esejistika

  • Krpanova kobila (esej) (1907)
  • Bela krizantema (esej) (1910)
  • Črtice (1876-1918)
  • Tuje Življenje (1876-1918)


Zadnjič posodobljeno (Petek, 09 Januar 2015 09:38)